Pregrada
Pregrada je mesto na Hrvaškem s 1828 prebivalci (2011), ki upravno spada pod Krapinsko-zagorsko županijo, medtem ko (mestna) občina po podatkih iz istega leta šteje 6.600 ljudi.
Pregrada se v arhivskih listinah prvič omenja leta 1334. Kraj se je zaradi svoje ugodne lege začel v začetku 16. stoletja razvijati v pomembno trgovsko središče, leta 1857 pa je postal sedež okraja.
Leta 1818 zgrajena enoladijska župnijska cerkev Uznesenja Blažene Djevice Marije u nebo je pomemben spomenik klasicistične arhitekture. V cerkvi je velika slika Uznesenja Blažene Djevice Marije u nebo, delo dunajskega slikarja J. Zieglerja, na koru stojijo orgle, delo madžarskega mojstra F. Fochta, ki so bile med leti 1835 do 1854 postavljene v zagrebški stolnici, od koder so leta 1835 v Pregrado prenesli še oltarno sliko in klopi.
V Pregradi se je leta 1892 pričela industrijska proizvodnja zdravil. Lekarnar Adolf Alfons Thierry de Chateauviex je postavil stavbo v kateri je odprl lekarno K anđelu čuvaru, v isti stavi pa pričel s proizvodnjo zdravil, ki je bila prva taka tovarna v jugovzhodni Evropi. De Chateauviexova tovarna je proizvajala več vrst zdravil, najbolj znani pa sta bili Thierryjev balzam in Thierryjevo centofilijsko mazilo. Poleg proizvodnje zdravil sta v Pregradi obratovali še tiskarna in oddelek za embalažo. Zdravila iz Pregrade so bila znana po vsej Evropi in zaščitena s patenti v Londonu. De Chateauviex je poleg te tovarne imel proizvodnje obrate še v tridesetih mestih Evrope, med drugim tudi na Dunaju, Londonu in Zürichu.
Pregrada se v arhivskih listinah prvič omenja leta 1334. Kraj se je zaradi svoje ugodne lege začel v začetku 16. stoletja razvijati v pomembno trgovsko središče, leta 1857 pa je postal sedež okraja.
Leta 1818 zgrajena enoladijska župnijska cerkev Uznesenja Blažene Djevice Marije u nebo je pomemben spomenik klasicistične arhitekture. V cerkvi je velika slika Uznesenja Blažene Djevice Marije u nebo, delo dunajskega slikarja J. Zieglerja, na koru stojijo orgle, delo madžarskega mojstra F. Fochta, ki so bile med leti 1835 do 1854 postavljene v zagrebški stolnici, od koder so leta 1835 v Pregrado prenesli še oltarno sliko in klopi.
V Pregradi se je leta 1892 pričela industrijska proizvodnja zdravil. Lekarnar Adolf Alfons Thierry de Chateauviex je postavil stavbo v kateri je odprl lekarno K anđelu čuvaru, v isti stavi pa pričel s proizvodnjo zdravil, ki je bila prva taka tovarna v jugovzhodni Evropi. De Chateauviexova tovarna je proizvajala več vrst zdravil, najbolj znani pa sta bili Thierryjev balzam in Thierryjevo centofilijsko mazilo. Poleg proizvodnje zdravil sta v Pregradi obratovali še tiskarna in oddelek za embalažo. Zdravila iz Pregrade so bila znana po vsej Evropi in zaščitena s patenti v Londonu. De Chateauviex je poleg te tovarne imel proizvodnje obrate še v tridesetih mestih Evrope, med drugim tudi na Dunaju, Londonu in Zürichu.
Zemljevid - Pregrada
Zemljevid
Dežela - Hrvaška
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)
ISO | Valuta | Simbol | Significant Figures |
---|---|---|---|
HRK | Hrvaška kuna (Croatian kuna) | kn | 2 |